Ko kupujemo diatonično harmoniko, se poleg proizvajalca, velikosti, števila gumbov in kakovosti izdelave hitro srečamo še z oznakami, kot so C-F-B, B-Es-As, A-D-G ali Cis-Fis-H. Za začetnika so lahko te tri črke precej skrivnostne, vendar označujejo eno najpomembnejših lastnosti harmonike – njeno uglasitev. Uglasitev določa tonsko višino glasbila oziroma tonalitete, ki so naravno razporejene po…
Diatonična harmonika danes velja za eno najbolj prepoznavnih glasbil slovenskega prostora. Slišimo jo na veselicah, porokah, koncertnih odrih, tekmovanjih in družinskih praznovanjih, za njenim značilnim zvokom pa se skriva tudi bogata tradicija slovenskega glasbilarstva. Čeprav harmonika ni slovenski izum, so jo slovenski godci in izdelovalci skozi več kot stoletje močno prilagodili svojemu načinu igranja. Iz…
Ko danes v Sloveniji omenimo diatonično harmoniko, večina najprej pomisli na sodobno trivrstno frajtonarico. Takšna harmonika je postala skoraj neločljivo povezana s slovensko narodno-zabavno glasbo, veselicami in Lojzetom Slakom. Vendar slovenska zgodovina diatonične harmonike še zdaleč ni tako enotna. V preteklosti so slovenski godci uporabljali predvsem tri različice diatonične harmonike: kranjsko oziroma staro kranjsko, štajersko…
Diatonična harmonika, pri nas pogosto imenovana frajtonarica, frajtonerca ali preprosto harmonika, je danes eno najbolj prepoznavnih glasbil slovenske ljudske in narodno-zabavne glasbe. Njene melodije spremljajo veselice, poroke, praznovanja, folklorne prireditve in številna druga družabna srečanja. Čeprav jo danes pogosto povezujemo prav s slovenskim glasbenim prostorom, njene korenine niso slovenske. Pot do današnje diatonične harmonike se…