Za značilnim zvokom frajtonarice se skriva natančno izdelan sistem zračnih poti, vzvodov in kovinskih jezičkov. Fotografije odprtih instrumentov pokažejo, kako se gib prsta spremeni v ton in zakaj imajo nekateri deli povsem drugačno nalogo, kot bi sklepali po njihovem videzu. Gumb odpre pot zraku Pod okrasnim pokrovom melodijske strani najprej opazimo mehaniko. Vsak gumb prek…
Lojze Slak je ime, ki ga skoraj samodejno povezujemo z diatonično harmoniko. Njegov način igranja, značilen zven in številne skladbe so močno vplivali na generacije slovenskih harmonikarjev. Manj ljudi pa ve, da Slak ni vplival samo na način igranja frajtonarice, ampak tudi na razvoj samega glasbila. Ena njegovih najbolj znanih izboljšav je danes poznana kot…
Danes se zdi povsem običajno, da se otrok ali odrasel, ki želi igrati diatonično harmoniko, vpiše v glasbeno šolo ali poišče učitelja. Na voljo so učbeniki, notni in prijemni zapisi, videoposnetki, spletni tečaji, računalniški programi in različne zasebne metode poučevanja. Pred nekaj generacijami je bila slika precej drugačna. Številni odlični ljudski harmonikarji niso nikoli obiskovali…
Danes ob diatonični harmoniki hitro pomislimo na kitaro in bas oziroma berdo. Takšna zasedba se nam zdi skoraj samoumevna, vendar harmonika skozi zgodovino še zdaleč ni imela samo ene vrste spremljave. Ljudski godci so igrali v najrazličnejših sestavih, izbira glasbil pa je bila pogosto precej praktična – igralo se je s tistim, kar je bilo…
Ko kupujemo diatonično harmoniko, se poleg proizvajalca, velikosti, števila gumbov in kakovosti izdelave hitro srečamo še z oznakami, kot so C-F-B, B-Es-As, A-D-G ali Cis-Fis-H. Za začetnika so lahko te tri črke precej skrivnostne, vendar označujejo eno najpomembnejših lastnosti harmonike – njeno uglasitev. Uglasitev določa tonsko višino glasbila oziroma tonalitete, ki so naravno razporejene po…
Diatonična harmonika danes velja za eno najbolj prepoznavnih glasbil slovenskega prostora. Slišimo jo na veselicah, porokah, koncertnih odrih, tekmovanjih in družinskih praznovanjih, za njenim značilnim zvokom pa se skriva tudi bogata tradicija slovenskega glasbilarstva. Čeprav harmonika ni slovenski izum, so jo slovenski godci in izdelovalci skozi več kot stoletje močno prilagodili svojemu načinu igranja. Iz…
Ko danes v Sloveniji omenimo diatonično harmoniko, večina najprej pomisli na sodobno trivrstno frajtonarico. Takšna harmonika je postala skoraj neločljivo povezana s slovensko narodno-zabavno glasbo, veselicami in Lojzetom Slakom. Vendar slovenska zgodovina diatonične harmonike še zdaleč ni tako enotna. V preteklosti so slovenski godci uporabljali predvsem tri različice diatonične harmonike: kranjsko oziroma staro kranjsko, štajersko…
Diatonična harmonika, pri nas pogosto imenovana frajtonarica, frajtonerca ali preprosto harmonika, je danes eno najbolj prepoznavnih glasbil slovenske ljudske in narodno-zabavne glasbe. Njene melodije spremljajo veselice, poroke, praznovanja, folklorne prireditve in številna druga družabna srečanja. Čeprav jo danes pogosto povezujemo prav s slovenskim glasbenim prostorom, njene korenine niso slovenske. Pot do današnje diatonične harmonike se…