{"id":386,"date":"2026-08-17T12:05:02","date_gmt":"2026-08-17T12:05:02","guid":{"rendered":"https:\/\/www.harmonikar.si\/?p=386"},"modified":"2026-08-17T12:05:02","modified_gmt":"2026-08-17T12:05:02","slug":"uglasitve-diatonicne-harmonike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.harmonikar.si\/index.php\/2026\/08\/17\/uglasitve-diatonicne-harmonike\/","title":{"rendered":"Uglasitve diatoni\u010dne harmonike"},"content":{"rendered":"\n

Ko kupujemo diatoni\u010dno harmoniko, se poleg proizvajalca, velikosti, \u0161tevila gumbov in kakovosti izdelave hitro sre\u010damo \u0161e z oznakami, kot so C-F-B, B-Es-As, A-D-G ali Cis-Fis-H<\/strong>. Za za\u010detnika so lahko te tri \u010drke precej skrivnostne, vendar ozna\u010dujejo eno najpomembnej\u0161ih lastnosti harmonike \u2013 njeno uglasitev<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Uglasitev dolo\u010da tonsko vi\u0161ino glasbila oziroma tonalitete, ki so naravno razporejene po treh vrstah gumbov. Zaradi tega dve na videz skoraj enaki harmoniki ob popolnoma enakih prijemih ne bosta nujno zveneli enako visoko.<\/p>\n\n\n\n

Pri slovenskih proizvajalcih danes najdemo precej \u0161irok izbor. Med drugim so na voljo G-C-F, Gis-Cis-Fis, A-D-G, B-Es-As, H-E-A, C-F-B, Cis-Fis-H in D-G-C<\/strong>, \u010deprav so nekatere bistveno pogostej\u0161e od drugih.<\/p>\n\n\n\n

Pri obi\u010dajni slovenski trivrstni diatoni\u010dni harmoniki ima vsaka od treh glavnih vrst svojo osnovno tonaliteto.<\/p>\n\n\n\n

Pri harmoniki C-F-B<\/strong> so to:<\/p>\n\n\n\n

1. vrsta \u2013 C<\/strong>
2. vrsta \u2013 F<\/strong>
3. vrsta \u2013 B<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri B-Es-As<\/strong>:<\/p>\n\n\n\n

1. vrsta \u2013 B<\/strong>
2. vrsta \u2013 Es<\/strong>
3. vrsta \u2013 As<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri A-D-G<\/strong>:<\/p>\n\n\n\n

1. vrsta \u2013 A<\/strong>
2. vrsta \u2013 D<\/strong>
3. vrsta \u2013 G<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pomembno je tudi slovensko poimenovanje tonov. Pri nas H pomeni angle\u0161ki\/nem\u0161ki B natural<\/strong>, medtem ko B pomeni B\u266d<\/strong>. Zato se lahko pri tujih virih sre\u010damo z druga\u010dnimi zapisi iste uglasitve.<\/p>\n\n\n\n

Uglasitve si lahko predstavljamo kot isto harmoniko, ki smo jo tonsko prestavili vi\u0161je ali ni\u017eje.<\/p>\n\n\n\n

Ali moram za drugo uglasitev skladbo igrati druga\u010de?<\/h3>\n\n\n\n

To je ena najbolj\u0161ih lastnosti diatoni\u010dne harmonike.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce zna\u0161 dolo\u010deno skladbo na harmoniki C-F-B in nato vzame\u0161 v roke enako razporejeno harmoniko B-Es-As, lahko uporablja\u0161 iste gumbe, isti prstni red in iste smeri meha<\/strong>. Skladba bo preprosto zvenela v drugi tonaliteti oziroma ni\u017eje.<\/p>\n\n\n\n

Prav zato je sistem prijemov tako prakti\u010den. Ne pove ti nujno absolutnega tona, ampak predvsem polo\u017eaj gumba in na\u010din igranja<\/strong>. To je pomembno tudi za notne prijeme na Harmonikar.si<\/strong>. \u010ce je prijem pripravljen na C-F-B harmoniki, ga lahko praviloma po enakem sistemu odigra\u0161 tudi na B-Es-As ali A-D-G \u2013 le skladba bo zvenela v drugi tonaliteti.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

C-F-B \u2013 najbolj raz\u0161irjena izbira<\/h1>\n\n\n\n

\u010ce obstaja uglasitev, ki bi ji pri nas lahko rekli nekak\u0161en standard, je to C-F-B<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d virov jo uvr\u0161\u010da med najpogostej\u0161e slovenske uglasitve, predstavlja pribli\u017eno 60 % diatoni\u010dnih harmonik<\/strong>. <\/p>\n\n\n\n

C-F-B ima prijetno srednjo tonsko lego. Ni izrazito nizka in tudi ne posebej visoka. Za la\u017eje razumevanje o razliki tonalitet je v grafi\u010dnem prikazu ozna\u010den z “0 tona”.<\/p>\n\n\n\n

Zaradi raz\u0161irjenosti je zelo prakti\u010dna za za\u010detnika. Veliko u\u010dnega gradiva in prijemov je pripravljenega prav zanjo, na trgu rabljenih harmonik pa jo praviloma sre\u010dujemo pogosto.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce bi morali popolnemu za\u010detniku priporo\u010diti eno uglasitev brez drugih informacij, bi bila C-F-B najbolj varna splo\u0161na izbira<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

B-Es-As \u2013 ni\u017eji in nekoliko globlji zna\u010daj<\/h1>\n\n\n\n

Druga zelo raz\u0161irjena uglasitev je B-Es-As<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

V primerjavi s C-F-B je celotna harmonika ugla\u0161ena cel ton ni\u017eje<\/strong>:<\/p>\n\n\n\n

C \u2192 B<\/strong>
F \u2192 Es<\/strong>
B \u2192 As<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zato pri popolnoma enakih prijemih dobimo ni\u017ejo tonaliteto.<\/p>\n\n\n\n

B-Es-As je pri nas zelo priljubljena, \u0161e posebej zanimiva pa je lahko pri spremljanju petja<\/strong>, saj lahko ni\u017eja lega nekaterim glasovom bolje ustreza, sploh za mo\u0161ko ljudsko petje. To seveda ne pomeni, da je B-Es-As \u00bbharmonika za pevce\u00ab. Na njej lahko normalno igramo tudi instrumentalne skladbe.<\/p>\n\n\n\n

H-E-A \u2013 vmes med B-Es-As in C-F-B<\/h1>\n\n\n\n

Uglasitev H-E-A<\/strong> je zanimiva zato, ker se po vi\u0161ini nahaja med B-Es-As in C-F-B.<\/p>\n\n\n\n

Zaporedje je:<\/p>\n\n\n\n

B-Es-As \u2192 H-E-A \u2192 C-F-B<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vsak korak pomeni premik za pol tona.<\/p>\n\n\n\n

A-D-G \u2013 globlja harmonika<\/h1>\n\n\n\n

A-D-G<\/strong> le\u017ei \u0161e ni\u017eje.<\/p>\n\n\n\n

Njene tri osnovne tonalitete so:<\/p>\n\n\n\n

A \u2013 D \u2013 G<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tak\u0161na harmonika ima v primerjavi s C-F-B ob\u010dutno ni\u017eji zna\u010daj. Zaradi tega je njen zvok lahko prijetno globok in poln. Zanimiva je za glasbenika, ki i\u0161\u010de ni\u017ejo lego ali jo potrebuje zaradi drugih instrumentov in pevcev.<\/p>\n\n\n\n

Gis-Cis-Fis \u2013 \u0161e ni\u017eje<\/h1>\n\n\n\n

\u0160e stopnjo ni\u017eje pridemo do:<\/p>\n\n\n\n

Gis-Cis-Fis<\/strong><\/p>\n\n\n\n

G-C-F \u2013 med najni\u017ejimi obi\u010dajnimi uglasitvami<\/h1>\n\n\n\n

Naslednja mo\u017enost je:<\/p>\n\n\n\n

G-C-F<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Cis-Fis-H \u2013 vi\u0161je in prodorneje<\/h1>\n\n\n\n

\u010ce gremo iz C-F-B v nasprotno smer, pridemo do:<\/p>\n\n\n\n

Cis-Fis-H<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vse tri tonalitete so za pol tona vi\u0161je:<\/p>\n\n\n\n

C \u2192 Cis<\/strong>
F \u2192 Fis<\/strong>
B \u2192 H<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Rezultat je vi\u0161ja tonska lega. Zaradi vi\u0161je lege lahko deluje bolj svetlo in prodorno.<\/p>\n\n\n\n

D-G-C \u2013 \u0161e vi\u0161je<\/h1>\n\n\n\n

Naslednja stopnja je:<\/p>\n\n\n\n

D-G-C<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ta le\u017ei cel ton nad C-F-B. Zaradi vi\u0161je lege je njen zvok lahko svetlej\u0161i in izrazitej\u0161i, vendar je pri izbiri ponovno pomembno predvsem to, s kom in kaj bomo igrali<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj imajo ansambelski harmonikarji ve\u010d harmonik?<\/h1>\n\n\n\n

\u010ce lahko na drugi uglasitvi uporabljamo enake prijeme, se postavlja logi\u010dno vpra\u0161anje:<\/p>\n\n\n\n

Zakaj bi sploh potrebovali ve\u010d harmonik?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Predvsem zaradi tonalitete.<\/p>\n\n\n\n

Predstavljaj si, da je skladba na C-F-B za pevca previsoka. Harmonikar lahko vzame B-Es-As in iste prijeme odigra ni\u017eje.<\/p>\n\n\n\n

Ali obratno: skladba potrebuje vi\u0161jo, bolj prodorno lego. Takrat lahko pride prav Cis-Fis-H ali D-G-C.<\/p>\n\n\n\n

Prav zato lahko pri profesionalnih oziroma ansambelskih harmonikarjih opazimo ve\u010d instrumentov. Harmonikar tako ne menja harmonike zato, ker bi na eni \u00bbmanjkala skladba\u00ab, ampak ker \u017eeli skladbo transponirati v primernej\u0161o tonaliteto<\/strong>, ne da bi moral spremeniti celoten sistem prijemov.<\/p>\n\n\n\n

Za konec<\/h1>\n\n\n\n

Za ljubiteljskega harmonikarja, ki ve\u010dinoma igra sam, izbira uglasitve ni tako zapletena, kot se zdi na prvi pogled. \u010ce se nau\u010di\u0161 skladbo na C-F-B, ti ob prehodu na enako razporejeno B-Es-As ni treba vsega za\u010deti znova \u2013 prijemi ostanejo enaki, spremeni se tonaliteta<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Razlika postane pomembnej\u0161a pri spremljanju petja in igranju z drugimi glasbeniki. Takrat prava uglasitev omogo\u010di, da skladbo postavimo v lego, ki najbolj ustreza pevcu oziroma celotni zasedbi.<\/p>\n\n\n\n

Za ve\u010dino za\u010detnikov zato ostaja C-F-B najbolj prakti\u010dno izhodi\u0161\u010de<\/strong>, B-Es-As pa zelo raz\u0161irjena alternativa. Druge uglasitve pridejo do izraza predvsem takrat, ko harmonikar \u017ee natan\u010dneje ve, kak\u0161en zvok in tonalitete potrebuje.<\/p>\n\n\n\n

In \u010de bo\u0161 neko\u010d poleg prve harmonike kupil \u0161e drugo, bo\u0161 verjetno \u0161ele takrat zares razumel, zakaj imajo nekateri harmonikarji doma celo vrsto na videz skoraj enakih harmonik.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko kupujemo diatoni\u010dno harmoniko, se poleg proizvajalca, velikosti, \u0161tevila gumbov in kakovosti izdelave hitro sre\u010damo \u0161e z oznakami, kot so C-F-B, B-Es-As, A-D-G ali Cis-Fis-H. Za za\u010detnika so lahko te tri \u010drke precej skrivnostne, vendar ozna\u010dujejo eno najpomembnej\u0161ih lastnosti harmonike \u2013 njeno uglasitev. Uglasitev dolo\u010da tonsko vi\u0161ino glasbila oziroma tonalitete, ki so naravno razporejene po…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":388,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_kad_post_transparent":"","_kad_post_title":"","_kad_post_layout":"","_kad_post_sidebar_id":"","_kad_post_content_style":"","_kad_post_vertical_padding":"","_kad_post_feature":"","_kad_post_feature_position":"","_kad_post_header":false,"_kad_post_footer":false,"_kad_post_classname":"","footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-386","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-harmonika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.harmonikar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/386","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.harmonikar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.harmonikar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.harmonikar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.harmonikar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=386"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.harmonikar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/386\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":389,"href":"https:\/\/www.harmonikar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/386\/revisions\/389"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.harmonikar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/388"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.harmonikar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=386"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.harmonikar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=386"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.harmonikar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=386"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}