Diatoni\u010dna harmonika danes velja za eno najbolj prepoznavnih glasbil slovenskega prostora. Sli\u0161imo jo na veselicah, porokah, koncertnih odrih, tekmovanjih in dru\u017einskih praznovanjih, za njenim zna\u010dilnim zvokom pa se skriva tudi bogata tradicija slovenskega glasbilarstva.<\/p>\n\n\n\n
\u010ceprav harmonika ni slovenski izum, so jo slovenski godci in izdelovalci skozi ve\u010d kot stoletje mo\u010dno prilagodili svojemu na\u010dinu igranja. Iz prvih majhnih obrtni\u0161kih delavnic so postopoma nastajale ve\u010dje izdelovalnice, po drugi svetovni vojni tudi organizirana proizvodnja glasbil, danes pa tradicijo nadaljujejo \u0161tevilne manj\u0161e in ve\u010dje specializirane delavnice.<\/p>\n\n\n\n
Zgodovina izdelovanja harmonik v Sloveniji zato ni zgodba ene znamke ali enega mojstra. Je zgodba \u0161tevilnih izdelovalcev, dru\u017ein, vajencev in glasbilarjev<\/strong>, med katerimi se je znanje prena\u0161alo iz generacije v generacijo.<\/p>\n\n\n\n Od preprostih lesenih glasbil 19. stoletja do dana\u0161njih dovr\u0161enih frajtonaric, izdelanih skoraj povsem po \u017eeljah glasbenika, je bila pot dolga.<\/p>\n\n\n\n Harmonika se je na Slovenskem mo\u010dneje uveljavila v drugi polovici 19. stoletja<\/strong>. Prvi instrumenti so k nam prihajali iz drugih delov tedanje Avstro-Ogrske in bli\u017enjih evropskih izdelovalnih sredi\u0161\u010d, s \u0161irjenjem glasbila pa se je za\u010dela razvijati tudi doma\u010da izdelava.<\/p>\n\n\n\n Takrat harmonike \u0161e zdale\u010d niso bile tako poenotene kot danes.<\/p>\n\n\n\n Slovenski godci so uporabljali razli\u010dne vrste diatoni\u010dnih harmonik. Med najbolj znanimi so bile kranjska oziroma starokranjska harmonika, \u0161tajerska harmonika ter trie\u0161tina oziroma plonarca<\/strong>. Razlikovale so se po obliki, \u0161tevilu in razporeditvi gumbov, tonskem sistemu ter posledi\u010dno tudi po na\u010dinu igranja.<\/p>\n\n\n\n Prav zaradi tega je bilo delo zgodnjih izdelovalcev zelo povezano z lokalnim okoljem. Mojster je moral vedeti, kak\u0161no harmoniko godec potrebuje, kako jo bo igral in kak\u0161na glasba se bo na njej izvajala.<\/p>\n\n\n\n Izdelovanje je bilo predvsem obrtni\u0161ko<\/strong>. Posamezni deli so nastajali ro\u010dno, instrumenti razli\u010dnih mojstrov pa so se lahko precej razlikovali.<\/p>\n\n\n\n Med najzgodnej\u0161e znane izdelovalce harmonik na Slovenskem sodi Ivan Kucler z obmo\u010dja Drenovega Gri\u010da pri Vrhniki, ki je harmonike za\u010del izdelovati \u017ee sredi 19. stoletja oziroma najpozneje v 1860. letih. Kuclerjeva delavnica je nato prerasla v pomembno doma\u010do izdelovalnico harmonik. Harmonika Antona Murovca iz leta 1892 pa sodi med zgodnje ohranjene primerke slovenskega izdelovanja harmonik.<\/p>\n\n\n\n To seveda ne pomeni nujno, da pred njim na Slovenskem nih\u010de ni izdeloval ali popravljal harmonik. Pomeni pa, da imamo iz konca 19. stoletja oprijemljiv dokaz doma\u010de izdelave.<\/p>\n\n\n\n Takrat je bila izdelava harmonike nekaj povsem drugega kot danes. Ni bilo ra\u010dunalni\u0161ko vodenih strojev, sodobnih materialov ali \u0161iroke ponudbe standardiziranih sestavnih delov. Veliko je bilo odvisno od iznajdljivosti in znanja posameznega mojstra.<\/p>\n\n\n\n Med pomembnej\u0161a imena zgodnjega obdobja spada Franc Lubas (1862\u20131933)<\/strong>, ki je harmonike izdeloval \u017ee pred prvo svetovno vojno. Slovenski dr\u017eavni promocijski vir ga uvr\u0161\u010da med prve izdelovalce diatoni\u010dnih harmonik na Slovenskem.<\/p>\n\n\n\n Ob Lubasu se v zgodovini slovenskega harmonikarstva pojavlja \u0161e cela vrsta imen.<\/p>\n\n\n\n Pomembni so bili Kucler, \u017deleznik, Mervar, Fleiss, Prostor<\/strong> in drugi mojstri, katerih delo danes poznamo predvsem po ohranjenih instrumentih, arhivskem gradivu in pripovedih njihovih potomcev.<\/p>\n\n\n\n Posebej zanimivo je, da njihova zgodovina ni sestavljena iz povsem lo\u010denih zgodb.<\/p>\n\n\n\n Mojstri so se med seboj poznali, nekateri so se u\u010dili pri drugih, vajenci so odhajali na svoje in ustanavljali nove delavnice. Zato lahko skozi zgodovino sledimo nekak\u0161ni verigi prenosa glasbilarskega znanja<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n Eno pomembnej\u0161ih poglavij predstavljajo Kuclerjevi z Drenovega Gri\u010da oziroma Lesnega Brda pri Vrhniki<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n Cankarjeva knji\u017enica Vrhnika jih predstavlja kot ene prvih izdelovalcev harmonik na na\u0161ih tleh in poudarja, da je njihova tradicija pozneje \u017eivela naprej tudi pri drugih izdelovalcih.<\/p>\n\n\nPrve harmonike na Slovenskem<\/h2>\n\n\n\n
Prvi izdelovalci harmonik na Slovenskem<\/h2>\n\n\n\n
Franc Lubas in zgodnji slovenski mojstri<\/h2>\n\n\n\n
Kuclerjeve harmonike z Drenovega Gri\u010da<\/h2>\n\n\n\n